Kolumne

Marijino vnebovzetje in drekci-pekci SLO senzacionalizma po meri človeka

17.8.2019 / 06:10 Komentiraj
Priprošnja je bila uslišana 15. avgusta. Napovedano. Odkar je njeno vnebovzetje samo lifestyle, jo vsako leto usliši.

Na dan Marijinega vnebovzetja pred 35 leti sem bil v Parizu. Prvič v Parizu. Tega se spomnim do dneva natančno zato, ker sem takrat in tam izvedel — ali se morda spomnil, ker mi kot neveroučnemu otroku socializma iz ateistične družine prej pač ni bilo prezentno —, da je 15. avgust Marijino vnebovzetje.

Že zjutraj se mi je zdelo čudno, da je vse zaprto. No, prav, saj nisem prišel v shopping. Toda bila je zaprta tudi Concièrgerie, kamor sem se namenil. Hmm. Vprašal sem torej žandarja pred vhodom, zakaj je zaprto.

»Eh bien, c’est le quinze août, non!«

»Mais c’est quoi, le quinze août?«

Žandar očitno ni bil un catholique pratiquant, je pa znal pojasniti. Za trenutek je pomislil in rekel: 

»Oh, c’est le jour où la Vierge Marie est …« — in pri tem z obema rokama nakazal proti nebu in kretnjo pospremil z nekakšnim žvižgom ali švistom.

Od takrat vem.

Klerikalizem? Klerikalizacija?

Te anekdote sem se

»Eh bien, c’est le quinze août, non!«
»Mais c’est quoi, le quinze août?«
»Oh, c’est le jour où la Vierge Marie est …«
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE