Revija

Reševanje Adrie bi nas stalo manj kot njen propad

3.10.2019 / 06:10 Komentiraj
A za to ni bilo interesa. Niti načrta. Ker nam niso bili všeč lastniki. Tako kot smo nekoč pustili propasti gradbince.

Večji del stroke, politike in javnosti danes objokuje propad največjih gradbincev — SCT, Primorja, Vegrada, Kraškega zidarja … Po začetku finančne krize leta 2008 so zaradi konca avtocestnega programa, upada naročil v gradnji stavb in prezadolženosti popadali kot muhe. Propadlo je na tisoče delovnih mest. V nič so šle gradbene kapacitete in reference, v nič je šlo inženirsko znanje. Na današnjih razpisih za velike projekte nam ti gradbinci zelo manjkajo. Preživeli so majhni in nimajo dovolj kapacitet, predvsem pa ne referenc.

To ni bilo potrebno. Propadu gradbincev bi se lahko izognili. Ob začetku krize bi jim vlada lahko pomagala z neposrednim angažmajem, z novimi infrastrukturnimi projekti, garancijami za posle v tujini itd.

Pa vendar tega ni storila. Zakaj ne?

Odgovor je preprost: gradbinci so imeli napačne lastnike. Tajkune. Gradbene barone. Zidarja, Črnigoja, Tovšakovo. Politični populisti in javnost so zahtevali kri. Drli so se kot

»Že v ponedeljek, ko so lastniki sprožili stečaj, bi morali začeti leteti avioni pod novim imenom. Na istih linijah. Če to znajo narediti Estonci in Srbi in drugi, potem najbrž ne gre za raketno znanost.« — [Fotografija: Adrien Daste/Safran]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE